30 let Slovenije

Prihod slovanskih ljudstev iz vzhodnoevropskih področij v naše kraje je na prvi pogled le drobna alineja v obširni srednjeevropski zgodovini, v katero so se tekom stoletja zapisovali stalni politični, socialni in kulturni premiki. Toda ko so v negotovem 6. stoletju slovanska ljudstva zakorakala v široke doline na vzhodnih obronkih alpskih gorovij, se ravno tako niso [...]

Rodbina Celjskih je bila najpomembnejša plemiška rodbina s sedežem na slovenskem ozemlju. V raznovrstni zmesi ljudstev, plemičev in vladarjev velikega Svetega rimskega cesarstva, v 13. stoletju žovneški gospodje z gradu blizu Braslovč niso izstopali. Tudi ko se je Ulrik II. Žovneški poročil s Katarino Vovbrško iz bližnjega celjskega gradu, so le redki izmed plemstva obračali [...]

Prve mestne naselbine so na slovenskem ozemlju zrasle v času Rimljanov, ki so naše kraje stalno poselili v času prvega rimskega cesarja Avgusta (1. stoletje). V naše kraje so uvedli svojo upravo in način življenja. Nastala so prve vojaške postojanke in mesta. Rimljani so gradili ceste, pridobivali železovo rudo in les ter uvedli novosti v [...]

Prva srednjeveška država v našem prostoru je bila Karantanija. Ta slabo poznana državna tvorba pušča za seboj številna odprta vprašanja in buri duhove vse do današnjih dni. Danes vemo, da je bil na čelu države knez, ki pa ni vladal kot vsemogočni tiran, marveč kot prvi med enakimi. Že v tem Karantanija izstopa iz sence [...]

"Če bi ded naš ne grešil, bi mu na veke bilo živeti, starosti ne prejeti, nikoli skrbi imeti, ne solznega telesa, temveč na veke bi mu bilo živeti. Ker je bil z zavistjo Neprijaznega izgnan od slave božje, po tem so na rod človeški bolečine in skrbi prišle, in bolezni, in po tem redu smrt. [...]

Do sredine 16. stoletja je ljudstvo, ki je poseljevalo srednjeveško Slovenijo, izoblikovalo lasten jezik, ki pa se je ohranjal, prenašal in razvijal le v ustni obliki. Tudi spremembe, povezane z izumom tiskarskega stroja, ki je v 15. stoletju poenostavil širjenje besedil, niso dosegle slovensko govorečega prebivalstva. Za resnične spremembe je bilo potrebno počakati na resnično [...]

Rapalska pogodba, ki je bila rezultat pogajanj med Italijo in Kraljevino SHS, ni zadostila ozemeljskim apetitom Italije, ki so ji bila v zameno za prestop v antantni tabor v času prve svetovne vojne, v leta 1915 sklenjenem Londonskem sporazumu, obljubljena ozemlja Južne Tirolske, slovenskega Primorja, Istre in Dalmacije. Je pa ta sporazum, ki ga je [...]

V slovenski novejši zgodovini nobeno obdobje tako ne izstopa po svoji burnosti, okrutnosti in dolgoročnih posledicah, kakor izstopa obdobje druge svetovne vojne na Slovenskem. Za Slovence, ki so že od konca prve svetovne vojne živeli razdeljeni med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo in bili v slednji tudi deležni okrutnosti fašističnega režima, ki je želel uničiti [...]

Ko je Napoleon Bonaparte s francosko vojsko leta 1809 premagal Avstrijo v bitki pri Wagramu nedaleč od Dunaja, je z mirovnim sporazumom od Avstrijcev pridobil tudi slovenske dežele. Te je združil skupaj s Hrvaško, Koroško, Trstom in Istro v Ilirske province, s sedežem v Ljubljani. Ilirske province so bile podrejene Francoskemu cesarstvu, niso pa bile [...]

V kaotičnih razmerah, ki so sledile razpadu Avstro-Ogrske, je bil cilj nemških voditeljev na Spodnjem Štajerskem hitra priključitev dežele Nemški Avstriji. 30. oktobra 1918, dan po razglasitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, je nemški občinski svet v Mariboru mesto razglasil za avstrijsko posest. Temu se je 1. novembra uprl major Rudolf Maister, ki je Spodnjo [...]

Koroški plebiscit, potrjen na pariški mirovni konferenci, je bil namenjen miroljubni rešitvi ozemeljskih sporov med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS. Etnično mešano prebivalstvo Celovške kotline je 10. oktobra 1920 odšlo na volišča in glasovalo bodisi za priključitev Avstriji bodisi Kraljevini SHS. Vendar pa je na plebiscitu glasoval le del vseh volivcev. Celotna kotlina je bila [...]

Plebisciti so pomembno demokratično orodje ne le na območju Slovenije ali v Evropi, marveč po celotnem svetu. Na plebiscitu prebivalci nekega območja glasujejo bodisi o priključitvi bodisi o razdružitvi od neke države ali drugega ozemlja. Tako kot smo Slovenci 23. decembra 1990 odšli na plebiscit in glasovali za odcepitev od Jugoslavije in nastanek samostojne države, [...]

Gremo mi po svoje 91 Počasi se je začelo že nekaj let prej. Hecni napisi na klopci v Tivoliju »samostojna Slovenija«, tu in tam kakšen grafit, živahne debate po TV, radiu, članki v Mladini. Najprej smo poudarjali razlike nato smo čedalje glasneje ponavljali, če ne gre skupaj, gremo mi po svoje. Takratna vlada federacije, sploh [...]

Republika Slovenija daje državljanom pravico, da javne zadeve urejajo tudi na lokalni ravni. Osnovne enote lokalne samouprave so občine. V Sloveniji javne zadeve ureja 212 občin, 11 od teh pa ima status mestne občine. V mestnih občinah živi tretjina vsega prebivalstva na ozemlju Republike Slovenije. Dijaki naše šole so v obliki seminarskega dela raziskali gospodarske, [...]

Državni simboli https://youtu.be/MuMn_qb7FGw Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje [...]

Poleg republik je imela velik vpliv na jugoslovansko politiko tudi Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Tej je ugled v Sloveniji padel že kmalu po 2. svetovni vojni, ko se je kot jezik armade navkljub drugačnim zakonskim določilom začela uporabljati zgolj srbohrvaščina. V začetku osemdesetih let je ugled JLA padal tudi zaradi šikaniranja slovenskih vojakov in neformalnih [...]

V osemdesetih letih 20. stoletja je Jugoslavija doživljala gospodarsko in politično krizo. Spori med republikami in porast centralizma, ki je sčasoma zahteval tudi poenotenje kulture in izobraževalnega sistema, sta še posebej odmevala v Sloveniji, ki je ob zgolj 8,5% deležu skupnega prebivalstva v zvezno blagajno prispevala 20% vseh sredstev. Poleg stalnih poskusov centralizacije in umika [...]

Socialistična federativna republika Jugoslavija je kot država temeljila na sklepih II. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), kjer so se zastopniki jugoslovanskih odporniških skupin, povečini v okviru Komunistične partije Jugoslavije, dogovorili o povojni ureditvi države. Iz predvojne kraljevine pod žezlom dinastije Karađorđević se je oblikovala federacija socialističnih republik pod oblastjo Komunistične partije Jugoslavije, oz. [...]