| Prispevki

Socialistična federativna republika Jugoslavija je kot država temeljila na sklepih II. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), kjer so se zastopniki jugoslovanskih odporniških skupin, povečini v okviru Komunistične partije Jugoslavije, dogovorili o povojni ureditvi države. Iz predvojne kraljevine pod žezlom dinastije Karađorđević se je oblikovala federacija socialističnih republik pod oblastjo Komunistične partije Jugoslavije, oz. njenega predsednika Josipa Broza Tita.

Socialistično federativno republiko Jugoslavijo

je sestavljalo 6 socialističnih republik: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. V okviru Srbije sta bili tudi dve avtonomni pokrajini: Vojvodina in Kosovo.

Vrhovne politične institucije v državi so bile urejene po zgledu Sovjetske zveze, tako da sta bili na papirju zakonodajna in izvršilna oblast v rokah Zvezne skupščine in njenega Izvršnega sveta, v praksi pa je bila popolna oblast nad državo v domeni politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije, ki mu je kot dosmrtni predsednik Jugoslavije predsedoval Tito.

V okviru politbiroja je, podobno kot v času kraljevine, potekal konflikt med zagovorniki centralistične in federativne ureditve Jugoslavije. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je ta konflikt pogosto pojavil tudi v jugoslovanski javnosti, najpomembneje v polemiki med slovenskim literarnim kritikom Dušanom Pirjevcem in srbskim pisateljem Dobrico Ćosićem.

Spopad med zagovorniki obstoja posameznih jugoslovanskih narodov in podporniki jugoslovanstva, ki je postopoma prevzemalo velikosrbske tendence, se je pomiril z uvedbo nove ustave leta 1974, ki je posameznim republikam in avtonomnim pokrajinam zagotovila večje zastopstvo na zvezni ravni, a obenem na več mestih omejila pravico narodov do samoodločbe in odcepitve od federacije.

Državo sta v osemdesetih letih destabilizirali Titova smrt in velika gospodarska kriza s hiperinflacijo in visoko stopnjo brezposelnosti. V posameznih republikah je potekal proces demokratizacije z uvedbo večstrankarskih volitev. Te so bile v Sloveniji prvič izvedene 8. aprila 1990.

“Decembra 1991 je bil izveden plebiscit o samostojnosti Slovenije, na katerem so se Slovenci odločili za izstop iz Jugoslavije. Izstop iz federacije je temeljil na pravici do samoodločbe narodov. Iz jugoslovanskih republik so se, začenši s Slovenijo in Hrvaško, ki sta samostojnost razglasili leta 1991, postopoma oblikovale samostojne države.

Zadnja država, ki je nastala na območju nekdanje Jugoslavije, je leta 2007 postala Republika Kosovo, ki jo priznava 98 držav članic Združenih narodov.

Literatura:

  • Neven Borak et al., Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848 – 1992, Ljubljana: Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Sorodne objave
0
Dostopnost