| Prispevki
KOORDINATORJA ŠOLSKIH MEDNARODNIH PROJEKTOV
LEONARDO DA VINCI – MOBILNOST
Smiljana Fister in Nikolaj Lipič
1.
Koordinatorja projektov Leonardo da Vinci ─ mobilnost sta že nekaj let. Ali nam
lahko na kratko opišeta izzive, ki jih prinašajo projekti?
Delo na nacionalnih in mednarodnih projektih sva ob rednem
pedagoškem delu prevzela leta 2005, ko sva prvič prijavila mednarodne projekte
v okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost in Comenius. Že s prvimi
prijavami sva bila uspešna. To je bila za naju spodbuda in motivacija za nadaljnje
delo, čeprav sva večino obveznosti opravljala izven službenega časa. Vsekakor
sva v projektnem delu videla izzive tako s profesionalnega kot tudi osebnega
vidika. Če izpostaviva samo nekatere: spoznavanje tujih projektnih partnerjev
in njihovih primerov dobre prakse, priložnost za vseživljenjsko učenje ter
iskreno zadovoljstvo dijakov in učiteljev, ki so skupaj z nama v projektih
prepoznali dodano vrednost za vsakega izmed nas. Velja pa poudariti, da
mobilnost dijakov in učiteljev v tujini pomeni dodatno in intenzivno strokovno
usposabljanje na posameznikovem poklicnem področju.      
2.
Se lahko takih izzivov naveličaš? Ali se vsako leto odločita za spremembe v
izpeljavi projektov? So to nove države, šole, poznanstva itd.?
Vodenje in izvajanje projektnih aktivnosti zahteva timski
pristop, kar pomeni, da ob aktualnih nacionalnih in mednarodnih projektnih
prioritetah ter potrebah naše šole skupaj oblikujeva ideje in njihovo optimalno
realizacijo. Skupaj projekte na šoli izvajava že osem let. Najino uspešnost
potrjujeta tudi prejeti ugledni nagradi. Leta 2006 sva dobila nacionalno
nagrado Jabolko kakovosti, ki jo podeljuje Nacionalna agencija CMEPIUS, in leta
2008 nagrado Evropske komisije kot edina slovenska izobraževalna ustanova v
Sloveniji. Poleg tega sva skupaj uspešno izpeljala že več kot 20 mednarodnih
projektov. V tem najdeva navdih, izzive in spodbudo za nove projekte, z novimi
tujimi partnerji. S pridobljenimi izkušnjami pripraviva dijake in učitelje šole
za usposabljanja v tujini.
3.
Letos sta dijake in mentorje poslala v tujino na usposabljanje in
izpopolnjevanje znanja neobičajno kmalu, še pred novim letom. Je bila to modra
odločitev in zakaj sta se tako odločila? Bo tako tudi prihodnje šolsko leto?
Pretekla leta sva res načrtovala mobilnosti dijakov in
učiteljev v obdobju od marca do maja. Pogosto sva zato imela kar nekaj
organizacijskih težav, saj je to čas praznikov, počitnic, zaključevanja ocen in
poklicne mature. Sprememba termina izpeljave mobilnosti na november po
jesenskih počitnicah se je potrdila kot najboljša. S tem so se strinjali tudi
tuji projektni koordinatorji, s katerimi sodelujeva. Dijaki in učitelji lahko tako
svoje izkušnje vse šolsko leto delijo z vsemi, ki bi si tudi v prihodnje želeli
vključiti v projekte. Odločitev za prihodnje šolsko leto še ni dokončna,
izvedbo vseh mobilnosti pa načrtujeva v mesecu novembru 2014.
4.
Ali obstaja kak razlog, da projektnega dela ne bi več opravljala še naprej?
Mnenja udeležencev usposabljanj v tujini so, da delo opravljata profesionalno
in zelo kvalitetno. Kaj menita o tem?
Veselijo naju pozitivne povratne informacije udeležencev
usposabljanja. Meniva, da smo na šoli s projekti mobilnosti v okviru programa
Leonardo da Vinci res dosegli pravo »eksplozijo« pozitivnih učinkov, saj smo v
projekte do sedaj vključili že 127 dijakov in 159 učiteljev. Med slovenskimi
srednjimi šolami smo v samem vrhu glede števila izvedenih mobilnosti dijakov in
učiteljev. Sprašujete, kako bo v prihodnje? Težko odgovoriti, saj živimo v času
nenehnih sprememb … 
5.
S katero šolo v tujini sta najbolje sodelovala in s katero ne?
Z dosedanjimi mednarodnimi projekti sva sodelovanje
vzpostavila s 33 tujimi šolami v 17 evropskih državah. Z vsemi projektnimi
koordinatorji sva korektno sodelovala. Z nekaterimi sva vzpostavila celo
prijateljski odnos. Velja pa poudariti, da med vsemi projektnimi koordinatorji
velja izjemen sodelovalni duh in pripravljenost pomagati v vsaki situaciji. To
naju vedno znova prijetno preseneča.   
6.
V vseh teh letih dela so se zgodile tudi zanimive prigode. Ali nam lahko kakšno
zaupata?
Prav gotovo ima vsak udeleženec usposabljanja v tujini v
okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost svojo lastno prigodo, ki mu sliko
celotne mobilnosti ohranja v prijetnem spominu. Zanimiva ideja – morda bi pa
morala zapisovati najbolj zanimive, smešne in duhovite prigode udeležencev. Najbolj
nama je v spominu ostalo eno zadnjih usposabljanj v Španiji, kjer smo skupaj s
profesorico Manco Omahen Majnardi v prostem času raziskovali izbrane mestne
znamenitosti Madrida, se vedno znova čudežno »izgubili« in po naključju znašli
pred isto trgovino Hekei ali po naše kar »Hajka«, ki je poslala naša izhodiščna
in orientacijska točka v mestu.        
7.
Imata kako motivacijsko misel, ki vama v težkih trenutkih da nov zagon za delo
in doseganje življenjskih ciljev?
Japonski pregovor pravi: »Učenje ne pozna državnih meja«. Učimo
se lahko v domačem okolju, med prijatelji, v šoli, ki jo obiskujemo, itd. Lahko
pa tudi v tujini. Priložnost ponuja program Leonardo da Vinci – mobilnost.
Predstavlja izziv za učenje in usposabljanje v novem kulturnem in izobraževalnem
okolju, med novimi dijaki in učitelji. Verjameva v pozitivne učinke programa,
ga z veseljem udejanjava in se ob tem tudi sama učiva. 
Spraševal je Matjaž Mlinšek
Sorodne objave

Vaše mnenje

0