| Prispevki

V nedeljo, 31. 3., smo se v okviru Erasmus+ projekta YES Europe II ob enih zjutraj zbrali pred šolo, trije učitelji, jaz in še pet dijakov, ki jih nisem poznal. S kombijem smo se odpravili do letališča v Benetkah in z letalom do Averse. Prispeli smo do hotela, kjer smo se srečali z našimi gostitelji. Gostitelje so nam določili že vnaprej, tako da smo imeli dovolj časa, da se poiščemo na socialnih omrežjih in se nekoliko spoznamo. Prvi dan smo počivali, spoznali okolje in dijake iz ostalih držav.

Že prvi dan smo opazili veliko razlik v prehranjevanju in vsakodnevnih navadah ter v upoštevanju pravil v prometu. Ko smo imeli prvo kosilo, sem se najedel lazanje, ker nisem vedel, da je to šele predjed. Italijani namreč po navadi jedo testenine za predjed, nato jedo meso s prilogo in na koncu solato in sladico. Najbolj nas je presenetilo to, da se pred vhodom v dom ne sezujejo. V prometu nimajo veliko semaforjev in prehodov za pešce, pogosto trobijo in le redko uporabljajo desno pravilo ali pravilo srečanja.

Naslednjih nekaj dni je bilo kar napornih. Zjutraj smo šli za eno uro k pouku, potem smo sledili programu, ki smo ga dobili prvi dan. Tako smo obiskovali večja podjetja in se udeležili nekaj predavanj, povezanih z iskanjem študija in zaposlitve v tujini. Ogledali smo si tudi nekaj zanimivosti v mestu Aversa, obiskali smo Neapelj in znamenite Pompeje. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za spoznavanje novih prijateljev in za druženje. Zadnji dan smo dobili certifikate za udeležbo na izmenjavi in odšli domov.

V enem tednu sem spoznal Italijo in njihovo kulturo. Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev, s katerimi si redno dopisujem in komaj čakam, da pridejo v Slovenijo.

Izmenjava je bila zagotovo ena boljših izkušenj. Poleg tega, da sem se naučil veliko o Italiji, sem se predvsem naučil veliko o sebi. Izmenjave te zagotovo naučijo stopiti iz svoje ”cone udobja”, saj je potrebno veliko prilagajanja drugim. Preden sem šel na izmenjavo, sem se spraševal, ali se bom znal sporazumevati, če se bom znašel tako daleč od doma, kako me bodo sprejeli ostali dijaki … Na koncu je bilo super in nepozabno, saj sem tam neizmerno užival!

Domen Horjak, 2. a

Sorodne objave
0