| Prispevki

1. Kdaj ste začeli delati v knjižnici?
V šolski knjižnici sem začela delati
leta 2007. Pomagala sem knjižničarki. Vodim jo od leta 2009, ko je prejšnja
knjižničarka odšla. 
2. Kaj najraje delate v knjižnici?
Katera so še ostala knjižnična opravila?
Najraje vidim, kadar dijak sposojeno
knjigo vrača. Potem ga vprašam, ali je bil zadovoljen s prebranim in komu bi jo
priporočal. Moti pa me, kadar bi vsi naenkrat radi določeno knjigo. Med glavnim
odmorom pride več dijakov hkrati, saj imajo takrat največ časa, in vsem se težko
posvetim. Poleg izposoje še naročam knjige, s sodelavcem knjižničarjem pred
nakupom preveriva, ali so primerne za šolsko knjižnico. Potem urejava knjižnico,
vzgajava bralce. V knjižnici se veliko pogovarjamo, ne samo o knjigah. Nekateri
pridejo samo na klepet. 
3. So se knjižnična opravila kaj
spremenila od takrat, ko ste začeli delati v knjižnici?
Zame so se kar spremenila. Na začetku
sem imela majhen prostorček in sem le zavijala knjige, kasneje kakšno tudi
žigosala, nisem pa smela izposojati gradiva. Prejšnja knjižničarka je bila
prepričana, da je samo ona usposobljena za delo v knjižnici. Velika sprememba
je nastala, ko smo začeli izposojo voditi računalniško, prej je bila na listkih.
4. Je več dela v knjižnici pred
začetkom ali pred koncem šolskega leta? 
Pred koncem šolskega leta je več
dela. Pred dopustom želim vse urediti, zaključiti tudi tista opravila, za
katera med letom nisem imela časa. Tudi zato je konec šolskega leta lahko
stresen. Na začetku šolskega leta veš, kaj te čaka. Veliko je dela z učbeniškim
skladom, a tudi če ne postorim vsega, je laže, saj vem, da bo jutri še en dan.
 
5. Bi knjižnico povečali, jo
spremenili? Kako bi jo opremili?
Z veseljem bi spremenila knjižnico.
To so moje sanje, že odkar delam tu. Ne bi je veliko večala, podrla bi stene,
položila nova tla. Stene bi prebarvala z barvami. Police bi obrnila tako, da bi
nanje padala svetloba. Zdaj so nekatere v temi in bi z obiskovalci skoraj
potrebovali baterije, da bi videli naslove knjig na polici. Če bi imela veliko
denarja, bi naredila dvoetažno knjižnico. V zgornjem prostoru bi se dijaki
sproščali. Tam bi bili kavč, kotički za branje, zimski vrt z rožami, ki jih
imamo zdaj tu, v sprednjem delu knjižnice. Verjamem, da dijaki ne bi uničili
prostora. Cenijo nekaj lepega in bi prostor zagotovo želeli ohraniti v takem stanju.
6. Kaj bi delali, če ne bi bili
knjižničarka?
Moj osnovni poklic je oblikovalaka
tekstilij in oblačil. Zelo rada poučujem, a me je delo v knjižnici vedno
zanimalo, saj sem vedno rada brala. Nisem pa nikoli razmišljala, da bi delala v
knjižnici. Ko je prišla priložnost, sem jo zagrabila z obema rokama. Tudi
izobrazila sem se za to. Bi pa še vedno rada učila kakšen dan v tednu.
7. Radi berete knjige? Zakaj?
Seveda rada berem, tako kot vsi
knjižničarji. Knjige berem zato, da kaj novega izvem. Rada imam knjige z
»realno« vsebino, domišljijske me ne pritegnejo tako. Nekateri berejo samo domišljijske,
od vampirskih zgodb do Tolkiena. 
8. Kaj dijaki najraje berejo?
Nekaj časa so bile zelo popularne
vampirske zgodbe, od Somraka, Vampirske akademije do Nesmrtnih. Brali so tudi
Harryja Potterja in Gospodarja prstanov. Ker so vse to domišljijske knjige, je
videti, da dijakov realnost očitno ne zanima preveč. So pa dijakinje, ki berejo
samo resnične zgodbe. Tudi z zelo kruto vsebino, npr. o posilstvih, fizičnem in
verbalnem nasilju. Strokovno literaturo dijaki berejo takrat, ko pišejo
seminarske naloge. Teme teh so zelo specifične in marsikdaj jim ne morem
pomagati, ker nimamo ustrezne literature. Dogaja se, da nekateri profesorji
dajo dijakom naloge, preden se pozanimajo, ali imamo v šolski knjižnici tudi
literaturo zanje. Dobro bi bilo, da bi profesorji pred tem naročili ustrezno
literaturo.
9. Katero mladinsko delo bi
priporočali dijakom v branje?
Dijaki so zelo različni in tudi
njihove želje in bralne sposobnosti so različne. Ne morem izpostaviti univerzalnega
literarnega dela, ki bi ga vsi brali. Večkrat pa poskušam dijakom in učiteljem
ponuditi tudi knjigo žanra, ki ga običajno ne berejo. Svetujem jim tudi, naj se
nikar ne mučijo z branjem, če jim knjiga ne ustreza, in naj si hitro pridejo
izbrat drugo.
10. Na kaj ste pozorni, ko kupujete
knjige za knjižnico?
Najpomembnejša je vsebina. Preden jih
kupim, jih prebereva jaz ali moj sodelavec oziroma jih dam v branje učiteljem
in dijakom. Vedno imam v mislih, kdo jih bo bral. Če najdem vsaj nekaj bralcev,
knjigo kupim. Zelo pomemben je jezik, slog pisanja. Seveda tudi cena knjige.
Vsega si ne moremo privoščiti, imam mesečni limit za nabavo knjig.
11. Katera je trenutno vaša najljubša
knjiga?
Trenutno berem roman Carlosa Ruiza
Zafona Ujetnik nebes. Zelo mi je všeč in jo zato berem zelo počasi. Na nočni
omarici je tudi knjiga Claudie Schreiber Emmina sreča. Zelo tanek, a zabaven
roman. Rada imam zabavne knjige. Tudi če imajo resno tematiko, sporočajo na
humoren način. Zgodovinskih knjig ne berem preveč rada. Bolj so mi všeč romani,
ki se dogajajo v sedanjem času, a čutiš v njih tudi duh preteklosti, na primer
knjiga Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela.
12. Mislite, da zaradi spleta ljudje
manj berejo knjige?
Ne verjamem. Kdor bere tiskane knjige,
jih bo bral, tudi ko bodo vse objavljene na spletu. Sama enačim branje knjig na
spletu in v tiskani izdaji. Naši dijaki pa zagotovo več preberejo na spletu.
Mislim pa, da vsebin  ne znajo vedno vrednotiti.
Vsemu verjamejo, manjka jim kritične distance.
13. Ste kdaj tudi sami literarno
ustvarjali?
Literarno sem ustvarjala, dokler sem
hodila v šolo. Pesmi sem objavljala v šolskem glasilu. Po koncu šole pa nikoli
več. Mož ima še vedno spravljena moja pisma. V načrtu imam kuharsko kriminalko
ali kriminalno kuharico, nisem se še odločila, kaj bo. Pričakujem, da bom imela
čas za pisanje, ko bodo otroci odšli od doma …
14. Bi za konec z našimi bralci
delili še kakšno lepo misel o literaturi, knjigah, branju …?
Misel Marka Twaina: Kdor ne bere,
nima nobene prednosti pred tistim, ki ne zna brati.
Jaz pa pravim: Berite, knjiga je
orožje.

Matic Ogrizek Šebjan, 2. o

Sorodne objave

Vaše mnenje

0