| Prispevki

 

Življenje se je umirilo, zato imamo čas za pogled nazaj in predstavitev bivših in sedanjih dijakov, ki uspešno razvijajo svoje TALENTE.

 

 

Boris Ivanoski

Že 7 let treniram vaterpolo v športnem klubu Vaterpolo klub Ljubljana – Slovan in sem član slovenske reprezentance.

Vaterpolo je najstarejši olimpijski šport in je zelo naporen, saj se igra v bazenu, globokem več kot 2 m. Igrišče je dolgo 30 m in široko 20 m. Tekma traja 4 x 8 min. Sama igra je zelo dinamična in zahteva zelo dobro fizično ter psihično pripravljenost. Ekipo sestavlja 13 igralcev, od katerih je 7 v začetni postavi. Igra se po pozicijah (vratar, bek, center, krilo in zunanji igralec).

Za ta šport sem se odločil že v osnovni šoli. Zanj me je navdušil sošolec, ki je bil vratar pri takratni ekipi Akademskega vaterpolo kluba Olimpija. Povabil me je na trening in takrat sem se zaljubil v ta šport. Treniram 2-krat do 3-krat na dan.

Za trening ne potrebujem dodatne motivacije, kajti ta šport predstavlja moje življenje. Vaterpolo mi je omogočil, da sem spoznal samega sebe, kaj pomeni biti DEL EKIPE ter se naučil, da je za doseganje življenjskih ciljev treba vložiti veliko truda. Trener beograjskega Partizana mi je nekoč rekel: “Če hočeš zmagati 32-minutno tekmo, je treba trenirati 32.000 minut.”

Po mojem mnenju je dober trener tisti, ki si upa kritizirati ter s kritikami spodbuja svoje igralce, da še močneje trenirajo.

Pri vaterpolu je zelo malo resnih poškodb. Poškodbe, ki se pojavljajo, so praske, modrice ter bolečine v mišicah zaradi prevelikega napora.

Šolske obveznosti poskušam uskladiti s treningi, saj menim, da je poleg športa tudi izobrazba zelo pomembna. Športna kariera ima tudi svoj konec.

Trenutno stroške pokriva klub, pokrovitelja nimam, ima pa jih klub.

Izobražujem se za poklic logističnega tehnika. Moj najljubši predmet je pravo, ker so me vedno zanimali zakoni ter obnašanje, KAKO JE PRAV.

Menim, da je dve uri športne vzgoje na teden premalo, saj se veliko dijakov ne ukvarja s športom in jim manjka gibanje, ko se lahko sprostijo.

Moj običajni dan se začne zgodaj, s treningom ob 5. uri zjutraj. Večinoma je to trening v fitnesu ali v bazenu. Zatem se odpravim v šolo. Ob 14.30 se moram odpraviti na svoj drugi trening, ki traja približno 2 uri. Po treningu se odpravim domov, kjer se 1 uro posvetim učenju ter približno 30 min počitku, kajti ob 19. uri me čaka zadnji trening, ki traja 3 ure, do 22. ure. Zatem se odpravim domov in od utrujenosti zaspim v nekaj minutah. Naslednji dan vse skupaj ponovim.

Moja največja športna neumnost je bila na pripravah v Beogradu, kjer sem se ponoči izmuznil iz hotela in odšel k dekletu ter zamudil na jutranji trening. Zato sem bil kaznovan in sem izgubil kapetanstvo.

Prosti čas preživljam kar se da aktivno, družim se s prijatelji, kolesarim ali pa se odpravim na dolge sprehode.

Poslušam vse zvrsti glasbe, najljubša in najpogostejša zvrst je domači ali tuji rap.

Najbolj sem ponosen na doseženo 2. mesto na državnem prvenstvu. V tisti sezoni smo priplezali z dna lestvice direktno na stopničke.

Moji načrti za prihodnost so, da čim dlje ostanem v tem športu in da po končani karieri postanem trener ter svoje znanje prenašam na mlajše igralce.

Sorodne objave
0