| Prispevki

 

Življenje se je umirilo, zato imamo čas za pogled nazaj in predstavitev bivših in sedanjih dijakov, ki uspešno razvijajo svoje TALENTE.

 

 

Urška Vidrih

Treniram atletiko, in sicer tek na 400 m in 400 m z ovirami. Atletika je šport, ki se deli na več podskupin, to so meti, skoki, teki, kros, maraton. Atletika je olimpijski šport.

Za ta šport sem se odločila v 5. razredu. Začela sem trenirati v tekmovalni skupini. Za treniranje atletike so me navdušili starši.

Treniram 6-kat na teden, 3-krat na teden na stadionu, 3-krat pa doma. Vsak trening, na katerem narediš vse, kar je potrebno, je dober, zadovoljen si, ko veš, da si dal vse atome od sebe, in ko je trenerka zadovoljna.

V devetih letih nisem imela nobene resne poškodbe, razen letos. Imela sem kronično vnetje stopalnega loka. Okrevanje je potekalo štiri mesece, in to ravno med sezono. V tem športu je več različnih poškodb, običajno so posledica slabega ogrevanja.

Šole in treningov ni lahko uskladiti, veliko se je treba učiti, treningi pa tudi vzamejo veliko časa. Za učenje nimam veliko časa, saj domov prihajam ob 19.00. Največ se učim med vikendi. S tekmovanji pa ni takih težav, saj jih imamo ob nedeljah oziroma med počitnicami.

Stroške mi plačujejo večinoma starši, če lahko, tudi sama kaj prispevam, običajno si sama plačam opremo, ostalo pa plačajo starši. Vsako leto pa mi Atletska zveza Slovenije plača enotedenske priprave.

Izobražujem se za logistično tehnico. Vsi predmeti so mi v redu, nekateri bolj, nekateri manj, najboljša je slovenščina, saj je razlaga dobra in vsi sledimo pouku.

Športne vzgoje je po mojem mnenju dovolj, če želiš telovaditi, lahko tudi sam kaj narediš za svoje telo, ne rabiš prisile.

Moj dan se začne ob šestih, ko vstanem in se pripravim za šolo. V šolo se vozim z avtom, saj imamo slabe avtobusne povezave. Po šoli grem na kosilo in na trening, ki ga imam od 16.30 do 18.30, po treningu pa grem takoj domov.

Največja »športna« neumnost, ki sem jo storila, je bila, da sem šla en dan pred tekmo s prijateljico na rojstni dan in se domov vrnila pozno. Naslednji dan pa sem imela tekmo in sem bila preveč utrujena, da bi odtekla dober rezultat.

Prostega časa imam zelo malo, saj med tednom prihajam pozno domov, če ga imam, pa se družim s fantom. Med vikendi sem pa večinoma pri fantu oziroma na treningu.

Ponosna sem na veliko svojih dosežkov, izpostavila bi, da sem postala državna prvakinja v teku na 400 m in 400 m z ovirami, na balkanskem prvenstvu sem postala balkanska prvakinja, na evropskem pa sem dosegla 14. mesto.

Najprej si želim uspešno zaključiti šolo, za športno prihodnost pa imam vedno nizka pričakovanja, saj ne želim biti razočarana.

Sorodne objave
0