| Prispevki

Dijaki in dijakinje naše šole se vsako leto uspešno udeležujejo slovenskega srednješolskega natečaja za najboljši haiku v slovenščini, angleščini, španščini in nemščini, ki ga že 22 let organizira Gimnazija Vič. Tudi letos je bilo tako. Na natečaju je sodelovalo več kot 150 dijakov in dijakinj iz 13 šol. Naši dijaki so šolo zastopali več kot odlično; od 33 podeljenih nagrad za najboljši haiku v slovenščini so jih namreč »pobrali« kar 12. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad je potekala 17. maja 2022 na Gimnaziji Vič.

Vsem sodelujočim dijakom, predvsem pa nagrajenim haikuistom, iskreno čestitamo!

 Mentorice:

Liljana Kranjc Tekavec, Mateja Piškur in Jana Planinc Pinterič

Predstavitev nagrajenih haikujev z obrazložitvami

EMRAH DUKIĆ
(mentorica Ljiljana Kranjc Tekavec)

Šolski sendvič.
Hladen in neokusen
posladka odmor.

Misel, da so odmori najboljši del šole, je že stara. Izviren pa je način, kako pesnik doživlja »hladno malico« na eni strani in svobodo na drugi strani. V svobodi med odmorom je slasten tudi neokusen sendvič. Tako slasten, da je pesnik dobil navdih za odličen haiku.

LUKA MILOŠEVIĆ
(mentorica Liljana Kranjc Tekavec)

Besedilo
miruje, ko domišljija
teče.

Ena od posrečenih definicij haikuja pravi, da haiku ujame trenutek večnosti ali večnost v trenutku. Pesnik je ujel Trenutek ustvarjanja, samozavedanja, spoznanja o odnosu med domišljijo in njeno artikulacijo – v besedilu, v pesmi.

ALJAŽ ČERNIČ KOLŠEK
(mentorica Mateja Piškur)

Veliko bencina porabim
z vožnjami
mimo tvoje hiše.

Zelo iskren, prikupen, duhovit haiku. Vse to je žirija opazila in pesem nagradila. Upamo, da je bil tudi pesnik opažen – in morda celo nagrajen – ko se je vozil »mimo njene hiše« …

EVA SODJA
 (mentorica Jana Planinc Pinterič)

hotu je gledat zvezde
jaz pa sem vidla
samo meglo

Ljudje imamo različne predstave o življenju, različne cilje. Pesnica (za nazaj) ugotavlja verjetno nepremostljivo razliko med fantovimi in svojimi pogledi, željami. S simboli iz haikuja bi lahko rekli, da se je megla razkadila in je pesnici posijal – haiku.

TILEN LENARČIČ
(mentorica Mateja Piškur)

Nabirava gobe.
Iščem tvoj
rdeči nosek.

Nabiranje gob je meditativno početje. A pesnika bolj kot jurčki in lisičke zanima rdeči nosek sonabiralke. Iz pesmi ne izvemo, koliko (užitnih) gob sta nabrala. Haiku je nedvomno zelo užiten …

JANEZ STELE
(mentorica Mateja Piškur)

Glava motorja –
odtrgani vijak
mi izprazni škatlo cigaret.

Vzorčni primer odličnega haikuja, ki pripoveduje življenjsko zgodbo. Hkrati pa ne izreče bistva: da je moral pesnik ob reševanju težave intenzivno razmišljati. Vse skupaj je verjetno povzročilo stres, ki ga je mladi avtomehanik blažil z nikotinom. Strast in natančnost, s katerima se je lotil dela, sta porodili prepričljiv haiku.

TIA HODAK
(mentorica Mateja Piškur)

Cmok v grlu –
skupaj se podava
proti Ljubljani.

Ljubljana je prestolnica, v katero se dnevno zlivajo reke ljudi in avtomobilov. Ne vemo, s kom, niti zakaj gre pesnica v Ljubljano. Domnevamo lahko, da gre za njen prvi srednješolski dan v velikem, neznanem mestu.
A vse našteto ni pomembno. Bistven je občutek tesnobe, negotovosti, ki veje iz pesmi.

AMBROŽ VOLAVŠEK
(mentorica Mateja Piškur)

V gozdu nemir –
Franc pili
verigo na žagi.

Gozd je prostor tišine, neokrnjene Narave. Dokler vanj ne poseže človek. Žaganje dreves je za gozd in njegove prebivalce zelo nasilno dejanje. Pri tem trpi tudi veriga na žagi, ki jo je treba vedno znova piliti. Čas piljenja verige ustvari ravno dovolj (relativnega) miru in tišine, da pesnik lahko zazna nemir, ki ga je med prebivalci gozda povzročilo žaganje in piljenje.

MILANIJA SHAMINA ZIDAR
(mentorica Mateja Piškur)

Na zadnjem sedežu
sem bila
njegova – prva.

»Recept« za haiku je lahko zelo preprost. Povežemo dve (na videz nasprotujoči) »podobi«, ki ustvarita (duhovito) napetost. V tem haikuju sta to »zadnji sedež« in »prva«. Pomembno je tudi, da haiku ne izreče vsega, da ohranja skrivnost, ki jo mora bralec sam podoživeti in tako dojeti »bistvo«.

ŽAN VRTAČNIK
(mentorica Mateja Piškur)

Prva cigareta.
Prvi seks.
Živeli vrstilni števniki!

Šola je lahko predvsem prostor (če ni pandemije), kjer se mladi družijo, spoznavajo, zabavajo … Seveda se (lahko) tudi učijo. A izkušnji prve cigarete in prvega seksa odtehtata tudi univerzalne, večne resnice pri matematiki, fiziki filozofijo … Z didaktičnega stališča bi lahko rekli, da je dijak svoje osebne izkušnje odlično povezal s slovensko slovnico.

FILIP DOLINAR
(mentorica Mateja Piškur)

Uf, kakšna Rdeča kapica!
Nisem Filip,
volk sem!

Določeni simboli imajo splošno prepoznavnost. Vsi vemo, kdo je Rdeča kapica. Ne vemo sicer, kdo je pesnikova Rdeča kapica, a mu lahko verjamemo, da se mu je zaradi nje zdelo vredno preleviti se v volka.

LUKA ROZINA
(mentorica Mateja Piškur)

Žoga z igrišča.
Zvezde še nikoli
niso bile tako blizu.

Zvezde lahko razumemo kot metaforo, ko »dogajanje« v pesnikovi zavesti ob močnem udarcu v glavo.
Morda pa gre za dejanske zvezde, ki jih je pesnik opazil šele, ko je šel po žogo, ki je zletela z igrišča.
Zvezde so lahko tudi najboljši športniki, ki so se ob izvajanju avta zelo približali gledalcu – pesniku.

Sorodne objave
0
Dostopnost