| Prispevki
1. Ste vodja projektov.
Katere so vaše delovne zadolžitve?
Spremljam razpise za
domače in mednarodne projekte, na njih prijavljam našo šolo in se trudim, da bi
jih uspešno izvedli. Pomagam tudi Medpodjetniškemu izobraževalnemu centru pri
administraciji in pripravi tečajev.
2. V katerih projektih
bomo sodelovali v šolskem letu 2013/14?
Prvi je Na zabavo v
naravo. Dijaki bodo pripravili načrt za inovativno zabavo v naravi. Mentorji
projekta bodo učitelji Andrej Prašnikar, Ana Škrlep in Polona Kikelj.
Sodelovali bomo tudi pri ekološkem projektu Pozorni na okolje. Vodili ga bodo
učitelja Ana Škrlep, Andrej Golinar in knjižničarka Nataša Pečkaj, nagovarjamo
pa še druge učitelje. V projekt bomo vključili tudi »eko frende«, dijake, ki
bodo druge dijake obveščali o projektu in širili informacije o eko šoli,
predvsem pa, kako odgovorno skrbeti za okolje. Trudili se bomo postaviti eko
kotičke na šoli. V vsakem nadstropju bomo postavili smetnjake za različne vrste
odpadkov. Kot že lansko leto, se bomo prijavili na projekt Mladi raziskovalci.
Tu sodelujejo dijaki zaključnih letnikov s svojimi raziskovalnimi nalogami.
Lansko leto smo bili uspešni, prejeli smo bronasto medaljo in nagrado za
plakat. Vsi plakati bodo decembra razstavljeni v mestni hiši. Vodim še
mednarodni projekt Simple (LdV prenos inovacij), ta je namenjen učiteljem. Zbiramo
najboljše primere prakse organiziranosti mobilnosti. Naredil se bo spletni
portal, kjer bodo učitelji začetniki na tem področju našli koristne informacije
za pripravo mobilnosti. Naslednje leto aprila se bodo učitelji, ki sodelujejo v
tem projektu, srečali v Ljubljani. Z drugimi šolami se dogovarjamo za pripravo
treh mednarodnih projektov. Pri tem bodo sodelovali tudi dijaki s Finske,
Poljske, Madžarske, Nemčije. V naslednjem šolskem letu zopet nameravamo
sodelovati v projektu ACES z našimi dolgoletnimi partnerji iz Srbije in
Makedonije. Ves čas iščem nove projekte, ki bi bili zanimivi tako za dijake kot
učitelje.
3. Kako ocenjujete
delo dijakov in učiteljev v teh projektih?
Učitelji so načeloma pripravljeni
sodelovati. Všeč mi je odzivnost učiteljev, ki res želijo pomagati in dijakom
nuditi tudi neformalno izobraževanje. Še bolj so angažirani, kadar je projekt
zanimiv. Rezultat so odlično izpeljani projekti. Kot primer takšnega sodelovanja
bom izpostavila projekt ACES, kjer smo dosegli prvo mesto v eni izmed petih
kategorij. Dijaki pa so me vedno izredno pozitivno presenetili s svojim
sodelovanjem, zanimanjem za projekte. Tako v Sloveniji kot v tujini so vedno
dobro predstavljali našo šolo.
4. Bomo tudi v tem
šolskem letu gostili dijake iz tujine? Kdo nas bo obiskal? Kako potekajo
priprave?
V letošnjem šolskem
letu nas bo obiskalo veliko dijakov iz tujine, mnogo več kot lansko šolsko
leto. Novembra gostimo učitelje iz Finske in Nemčije, ki bodo teden dni obiskovali
naše avtomehanične delavnice in podjetja v okviru projekta Car net. Gostili
bomo tudi učitelje iz Litve. Na štiritedensko prakso pridejo estonski dijaki.
Spomladi nas obiščejo španski, finski in madžarski dijaki ter poljski učitelji.
Kot sem že omenila, aprila prihodnje leto pridejo k nam učitelji v okviru
projekta Simple. Pri teh projektih največ sodelujem z gospodom Markom Galetom,
ki mi pomaga pri iskanju in načrtovanju obiska podjetij za dijake iz tujine. Nato
naredim urnik celotnega obiska, ki ga posredujem gostujočim dijakom in učiteljem,
ali se z njim strinjajo. Tujim dijakom je treba najti dijaški dom, urediti
avtobusne vozovnice, z njihovimi koordinatorji urejam administracijo, organiziram
dodatne dejavnosti. Ponudim jim veliko turističnega gradiva za ogled Ljubljane,
pripravim zemljevide mesta za lažjo orientacijo. To jim pomaga, da se pri nas
počutijo bolj domače. Priprava na obisk tujih učiteljev je lažja. Tu so le
teden dni, pa tudi hitreje se znajdejo kot njihovi dijaki, priprave na njihov
obisk pa potekajo podobno.
5. Kakšen vtis naredi
Slovenija na gostujoče dijake in učitelje iz tujine?
Naredimo zelo dober
vtis. Očarani so nad našo naravo, predvsem nad gorami. Finci so bili navdušeni
nad njimi, saj jih v njihovi državi vsaj tako velikih ni. Zelo radi imajo Bled,
predvsem vožnjo s pletnjo in obisk otoka. Ko obiščejo naša podjetja, ugotovijo,
da je način dela podoben kot pri njih, mogoče je le opremljenost podjetij pri
njih boljša, odvisno iz katere države prihajajo.
6. Kateri od projektov
je bil vam najljubši in  zakaj?
Najljubši mi je bil
ACES, saj sem od vseh projektov tu največ delala z dijaki in učitelji, ki so
bili pripravljeni sodelovati. Zelo dobro smo se razumeli in smo veliko
naredili. Obiskali smo veliko institucij od RTV do Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport. Navdušila in presenetila pa nas je končna
nagrada. Nismo je pričakovali, saj je bilo veliko udeležencev z zelo zanimivimi
projekti. 
7. Ali je vaše delo
naporno? Se soočate s težavami, nevšečnostmi pri svojem delu? Če se, katere so?
Pri svojem delu se
soočam tudi s težavami in nevšečnostmi, vendar se izredno trudim, da je teh čim
manj oziroma jih skušam uspešno reševati. Bolj naporno in stresno je takrat, ko
se pripravljam na obisk dijakov in učiteljev iz tujine. Tujim obiskovalcem
želim ustreči, predvsem pa hočem našo državo in šolo dobro predstaviti.
8. Kako bi se opisali
v petih besedah?
To je moje najljubše
vprašanje (smeh). Zelo težko se opišem. Sem zanesljiva, zabavna, rada se
družim, želim biti organizirana in včasih sem površna, čeprav se trudim biti
natančna.
 
9. Kaj radi počnete v
prostem času?
Rada grem po opravkih,
čeprav sem rada tudi doma. Z možem imava vrtiček in ga z veseljem obdelujem.
Lepo je videti, ko kaj zraste na vrtu. Rada sem na morju, čeprav je teden dni
počitka na plaži dovolj. Obožujem smučanje, saj me sprošča. 
10. Dokončajte misel.
Znanje je …
Znanje je izrednega
pomena. Nekoč znanja nisem toliko cenila. Ob vpisu v srednjo šolo nisem
razmišljala, zakaj sem se odločila zanjo. Če si bil uspešen v osnovni šoli, je
bilo pričakovano, da si šel na gimnazijo. Nisem premišljevala, ali se bom kot
gimnazijska maturantka sploh lahko zaposlila. Če bi že takrat vedela, kakšno
znanje in zaposlitev bi hotela imeti, bi mi bilo lažje. Pomembno je, da že mlad
veš, kaj želiš delati in da ni vsa kvaliteta znanja na gimnazijah. Poklicne
šole imajo veliko več perspektive, kot si mogoče misli slovenska javnost.
11. Kam bi odpotovali,
če bi vam kdo izpolnil to željo?
Odpotovala bi na Kubo.
Že od nekdaj me privlačita španščina in španski svet, mogoče tudi zato, ker sem
kot majhna deklica rada gledala španske filme in nadaljevanke (smeh). Všeč mi
njihov temperament, razigranost, veselje do življenja. Mislim, da Slovenci nismo
tako živahni. Južneje od Kube ne bi želela iti. Po pripovedovanjih prijateljice
ni preveč varno. Nisem »prava« avanturistka. 
13. Kateri slovenski
pregovor vam je najbolj všeč in zakaj?
Rana ura, zlata ura.
Nekaj časa sem zjutraj zelo težko vstajala, zdaj ne več. Če zgodaj vstaneš, več
narediš. Pomembna se mi zdi tudi točnost. Čeprav sama ne želim zamujati, mi ne
uspe vedno.

Hvala za pogovor.
Enisa Porčić, 2. IO
Sorodne objave
0
Dostopnost