POGOVOR Z UČITELJEM MATJAŽEM MLINŠKOM

1. Koliko let že poučujete?

Začel sem poučevati pred petimi leti, bilo je
februarja, na naši šoli. Postal sem razrednik 1. O-razreda. Ker je večina dijakov
po končanem triletnem programu nadaljevala šolanje, sem še naprej njihov
razrednik. Tokrat 4. Z-razreda. Z njimi bom do konca šolanja, potem pa upam, da
bo moja želja uslišana in ne bom več razrednik.

 

2. Zakaj ste iz dela v proizvodnji prešli v učiteljske vode?

Zaradi družine, otrok. Ko sem začel delati v proizvodnji,
se mi je zdelo, da sem dosegel ameriške sanje. Hotel čim višji položaj v
podjetju, zaslužiti čim več denarja. Tako sem v službi hitro napredoval. Ko pa prideš
na visok položaj, ne delaš več 8 ur, ampak dokler delo ni zaključeno, tudi 12─16 ur, do 2h zjutraj …

3. Kje in koliko časa ste delali v proizvodnji?

V proizvodnji sem delal 15 let. Nekaj časa
sem bil tudi samostojni podjetnik v okviru podjetja, kjer sem bil zaposlen. Kot
s. p. sem pomagal pri razvoju izdelkov in linijah proizvodnje. Stremel sem k
manjšanju normativov, posledično k varčevanju v proizvodnji.

4. Kakšne funkcije ste opravljali v podjetjih?

Začel sem v proizvodnji kot delavec. Zatem
sem postal strokovnjak za izdelavo posebnih zaščit pred udari strel,
prenapetostmi, stikalnimi motnjami. Napredoval sem v vodjo proizvodnje za
energetiko, nato sem delal kot vodja proizvodnje za vse podjetje. Skrbel sem
tudi za to, da so izdelki prišli do kupcev nepoškodovani, brez napak. V drugem
podjetju sem bil najprej namestnik tehničnega direktorja, zatem tehnični
direktor. To je bil moj zadnji naziv, preden sem prišel delat v šolo.

5. Vam je vaša stroka všeč že od malih nog ali ste jo vzljubili
šele kasneje?

Elektrika me je začela zanimati pri 7 oziroma
8 letih starosti. Za to sem moram zahvaliti svojemu dedu. Najprej me je naučil
zamenjati vtikače. Zatem sem začel sam raziskovati svet elektrike in rezultat
so bile prežgane varovalke. Obiskoval sem srednjo elektrotehniško šolo na
Vegovi. Ta me je naredila takšnega, kot sem, vse kasnejše učenje je bilo le
nadgradnja.

6. Kako se počutite sedaj v šolstvu? Rad opravljate to delo?

Zelo rad poučujem, predajam lastno znanje in
izkušnje dijakom. Povem jim, kaj sem doživel v proizvodnji, kakšno je življenje
po končanem šolanju. Več denarja pa je v zasebnem sektorju. Plače učiteljev so
nižje, borih 1000 evrov. Zelo nizke, če jih primerjamo s plačami menedžerjev v
zasebnem sektorju, ki dobijo tudi 20.000─30.000 evrov plače. Jaz sem
zadovoljen s svojim delovnim mestom, imam dobre dijake na katere sem ponosen.

7. Vam priprave za šolo vzamejo veliko časa?

Prva tri leta so mi, zdaj pa svoje priprave
samo še dopolnjujem.

8. Se v prostem času radi ukvarjate s hobiji ali ga raje porabite
za sproščanje?

Zdaj imam več prostega časa kot prej, ko sem
delal v zasebnem sektorju in industriji. Nekoč je moj prosti čas zapolnjevala
glasba, zdaj pa ga porabim za dijaške projekte in njihove zaključne naloge.
Projekti se mi zdijo zelo zanimivi in zato rad pomagam dijakom.

9. Kot sem slišal, radi poslušate glasbo starejšega datuma, npr. zasedbo
Rolling Stones. Ali hodite na koncerte in kateri izvajalec vam je najljubši?

Starejše skupine, kot so Rolling Stones,
Beatles, Doors, Pink Floyd, so postavili temelje za današnjo moderno glasbo. Kultni
Pankrti so se, recimo, zgledovali po Sex Pistolsih in prvi v našem prostoru
zadali udar anarhije tedanji vladi. Ni res, da poslušam samo starejše
izvajalce, čeprav so današnji glasbeniki neizvirni. Če mi kdo priporoča kakega
izvajalca, si vzamem čas in poslušam njegovo glasbo. Nazadnje sem poslušal
slovensko skupino Hellcats, ki ima določene kvalitete, a me žal ni prepričala v
celoti. Največja napaka novih skupin je, da želijo vse narediti sami. Nekdo, ki
ni del skupine, lahko lažje oceni, ali je njihova glasba kvalitetna in katere
spremembe so potrebne. Hodim tudi na koncerte. Videl sem Rolling Stones, Deep
Purple, Duran Duran. Naslednji bo predvidoma koncert skupine Laibach maja 2014
v Križankah.

10. Igrate tudi kakšen inštrument? Kdo vas je navdušil zanj?

Igral sem kitaro. Zanjo me je navdušil David,
sošolec iz osnovne šole. Še zdaj se spominjava dni, ko smo vadili v
garaži. Nehal sem jo igrati, ko sem spoznal ženo. V glasbeni šoli se je 10 let
učila igrati klasično kitaro. Treba se je bilo odločiti. Življenje rock
kitarista je namreč popolnoma drugačno od klasičnega, normalnega življenja. Noč
in dan se zamenjata. Dopoldne spiš, popoldan imaš zase, vadiš kitaro, pišeš
nove skladbe, iščeš nove zvoke in notna zaporedja, zvečer igraš na vajah ali
zabavah. S projektom Kitarist sem spet ljubiteljsko prijel za kitaro. Tudi
svoji hčerki dvojčici usmerjam v glasbo.

11. Radi potujete? Kateri je vaš najlepši delček sveta in zakaj?

S potovanji so povezani finančni stroški. Ko
sem delal v proizvodnji, sem veliko potoval. Sedaj mi je zelo všeč Berlin. Tam
sem bil dvakrat. Berlin je poln zgodovine. Vidiš revne in multibogataše, pa
tudi veliko Slovencev živi v njem. Želim si obiskati Veliko Britanijo, Škotsko
in Irsko zaradi njihove bogate zgodovine in glasbe. Rad bi potoval tudi v ZDA,
obiskal Nashville, kjer je doma country glasba. Iz nje izhajajo tudi rock,
blues in jazz. Iz bogate tradicije country glasbe črpata navdih med drugimi tudi
glasbenika Bob Dylan in Jason Mraz.

12. Ste gurman? Katere jedi so vam najljubše?

V mlajših letih nisem bil gurman, ker ni bilo
ne časa ne volje. Pomembnejša mi je bila glasba. Važno je bilo, da sem čim prej
pojedel obrok, da sem spet lahko igral na kitaro. Na jedilniku so bile predvsem
testenine in pice. Z leti pa sem se navdušil nad različnimi jedmi. Rad imam
kitajsko in mehiško hrano. Mehiška mi je všeč, ker je močno začinjena. V
Sloveniji nimamo prave mehiške restavracije, prilagojene so evropskemu trgu.
Všeč mi je tudi tisto, kar skuham. V družini sem jaz kuhar in dobro znam
pripraviti različne juhe, cmoke itd.

13. Na vašem blogu sem zasledil, da ste navdušen pivec in
preizkuševalec piva. Lahko o tem poveste kaj več?

Že vse življenje rad pijem pivo. Na prehodu
iz 8. razreda v 1. letnik sem začel piti pivo Union. Konec srednje šole sem
prešel na laško. Zdaj prisegam na irski guinness in pšenično pivo. Odkril sem
trgovino Pivoljub. Tu imajo ogromno znamk piva iz Velike Britanije, Belgije
itn. Niso pa najbolj poceni. 0,33 litra piva stane tudi 3 evre. Najdražje pivo,
ki sem ga pil, je stalo 8 evrov. Takih znamk piva ne piješ na zabavi, ampak se
usedeš in počasi uživaš v njihovem okusu, gostoti, aromi itd.

14. Kdo je vaš vzornik in zakaj?

Vzornikov imam več. V moji stroki je to
Nikola Tesla, v glasbi Bob Dylan, Jim Morrison in Lou Reed. Tesla zato, ker
nihče drug ne bo toliko odkril in dal človeštvu, kot je on, Dylan pa predvsem
zato, ker je napisal na tisoče skladb, ki govorijo o življenju. Nikoli se ni prodal,
sledil je sebi in delal tisto, kar je misli, da je prav. Morrison je živel zelo
hitro, v 27 letih je telo postaral za 80 let. Njegovo geslo je bilo: »Živi
hitro, umri mlad, bodi lepo truplo.« Reed pa je žal pred kratkim umrl in njegov
glasbeni opus je neprecenljiv, prav tako pa je neprecenljiva njegova borba
proti zatiranju in izkoriščanju.

Ni tragično, če ne dosežemo cilja. Tragično je, če ga
nimamo.

 

Tilen Godeša
4. Z