V četrtek, 13. 10. 2016, nas je na šoli obiskala skupina šestnajstih Nizozemcev, ki je na poti do Bosne in Hercegovine, kamor so namenjeni zaradi opravljanja študijske prakse. So študentje socialnega dela in bodo tri mesece v BiH. Zanimivo pa je to, da so se na pot odpravili s kolesi.
Z njimi smo se družili dijaki 5. z in se udeležili delavnice. Po pozdravu smo se usedli v učilnico, pred tablo pa so stali nizozemski kolesarji. Prvo vprašanje je bilo o pomenu svobode za vsakega od nas. Eden od odgovorov je bil, da se v šoli ne počutimo svobodne. Vprašali so, ali bi se zunaj počutili svobodnejše. Po potrditvi smo šli na šolsko igrišče. Tam smo se morali usesti na tla, se sprostiti ter zapreti oči in si v glavi poskušati postaviti unikaten primer svobode in pozabiti na skrbi. Ko smo odprli oči, smo lahko povedali, kaj smo videli in »kje smo bili«. Nato smo se postavili v krog, na sredino pa so postavili zvočnik za poslušanje glasbe. Morali smo zapreti oči in poslušati glasbo ter se, če smo se pri sebi počutili svobodne, poskušati sprostiti in mogoče celo zaplesati.
Ideja o sproščanju ob glasbi se mi je zdela zanimiva in lepo je bilo videti sošolce v neki drugi luči.
Michael Ostrovršnik, 5. z
