| Prispevki
V torek, 25. 2. 2014, smo dijakinje 3. K obiskale klobučarno
Pajk. Bilo mi je zelo zanimivo, saj še nikoli nisem obiskala klobučarne. 

Klobučarna Pajk obstaja že od leta 1927. Ustanovil jo je
Rudolf Pajk. Leta 1924 je začel delati pri klobučarju Cimermanu, tri leta
kasneje pa je pri njem tudi opravil mojstrski izpit. Na samostojno pot se je
podal leta 1927 in odprl kar tri klobučarne v Ljubljani. Sin Rudi Pajk se je
pri njem izučil obrti in začel leta 1952 sam izdelovati klobuke. Ker so očetu
oblasti med 2. svetovno vojno zasegle skoraj vse premoženje, je Rudi moral
začeti na novo. Rudolf je za svojega sina najel trgovino in mu priskrbel
osnovno klobučarsko orodje. Klobučarna je postala zelo znana, zanjo so vedeli
celo v Ameriki. Ko je bil današnji lastnik klobučarne Sergej Pajk star 12 let,
sta se z očetom preselila v Avstrijo, kasneje v Kanado. Tudi čez lužo sta
postala uspešna in cenjena. Izdelala sta celo klobuk za tedanjega predsednika
Amerike Ronalda Reagana. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je Sergej
vrnil nazaj v domovino, v Ljubljano, in tradicijo klobučarstva nadaljuje v
stari delavnici na Tržaški 62.
Ob prihodu nam je lastnik najprej pokazal različna vlakna za
klobuke, zatem pa prikazal proces izdelave klobuka. Zelo pomembno je kupiti
kvalitetna in prava skodrana vlakna. Do končnega izdelka je dolga pot, postopki
so zelo zahtevni. Po izdelavi moramo klobuk tudi primerno vzdrževati.
Pospraviti ga moramo v škatlo ali vrečko. Če se zmoči, ga posušimo na sobni
temperaturi. Klobuk je prepovedano brisati s krpo, dovoljeno je le krtačenje v
nasprotni smeri urinega kazalca. Klobuk se ne sme zmečkati, saj izgubi prvotno
obliko. Ne smemo ga puščati na soncu ali kemično očistiti.
Bilo mi je v veliko čast obiskati klobučarno Pajk, saj je
zelo priznana in ima dolgoletno tradicijo izdelave pokrival.

Tea Stariha, 3. K
Sorodne objave

Vaše mnenje

0