| Prispevki

 

In je minil en teden, en mesec, eno leto … Strah popušča, obrazi postanejo znani. Vse dobi nove dimenzije in druge barve, bolj vesele. Ljudje v moji okolici so mi pomagali. Našla sem nove prijatelje. Profesorji so bili prijazni in potrpežljivi. Takrat je vse postalo boljše in lažje. Hvaležna sem vsem profesorjem, vsem prijateljem in upam, da bom enkrat v življenju tudi jaz lahko tako pomagala drugim.

 

Na to šolo sem prišel v tretjem letniku. Nikoli si nisem mislil, da mi bo na tej šoli tako všeč.

 

Ko sem prišel na to srednjo šolo, sem slišal, da jo kličejo Teksas. Vendar nam je prof. Palčar razložil, da je Teksas država v ZDA.

 

Naš razred ima enega najboljših razrednikov na šoli.

 

V spominu bom zagotovo imela učitelje in varnostnika Stivija, ki te zjutraj vedno pozdravi z nasmehom. Večinoma je ta šola znana kot Teksas, ampak zame je to šola, v kateri sem se veliko naučila. In to je SPSŠB. Nikoli je ne bom klicala Teksas, ker je boljša od veliko drugih šol. To je SPSŠB. Šola za vse, ki želijo biti nekaj več v življenju. Hvala, SPSŠB, za vse!

 

Leta, ki sem jih preživela na tej šoli, so bila pozitivna in negativna, ampak sem vesela, da sem bila del te šole. Veliko sem se naučila, ne le znanja, ampak tudi za življenje.

 

Dober učitelj je vsak učitelj, ki pomaga svojim učencem, ampak ne le da znajo snov in imajo dobre ocene, pomaga, da postanejo boljša oseba, boljši človek, boljši jaz. Taki so v SPSŠB.

 

Da sem se vpisala na to šolo, mi ni prav nič žal, saj sem se veliko naučila in pri vsaki uri sem zelo uživala, saj so profesorji prav zabavni in uro naredijo zanimivo.

 

Resda v šoli ni bilo vedno lepo, a bi se najbrž, če bi lahko še enkrat izbral, odločil za isto šolo in iste sošolce.

 

In z veseljem povem, da če bi se še enkrat odločil za srednjo šolo, bi izbral SPSŠB brez premisleka.

 

Za zaključek pa bi se rad zahvalil vsakemu posebej, ki je bil na nek način del te tako rekoč SPSŠB-avanture.

 

Skupek vseh navedenih izkušenj me je prepričal za nadaljnje šolanje iz angleščine in zgodovine.

 

Mislim, da sem imela v srednji šoli najboljše profesorje, kar se da.

 

Priznam, da smo imeli najboljše učitelje, kar se jih da imeti. Niso bili prestrogi, ampak so nas naučili veliko teoretičnih in praktičnih stvari. Velikokrat so bolj razumni glede kakšnih problemov kot pa kdor koli drug, in zmeraj znajo svetovati,  v vsaki situaciji.

 

Ne glede na to, kam nas vse ponese pot, je SPSŠB nekaj najboljšega, kar sem doživel.

 

Iz spisov prepisala Lili Kranjc T.

Sorodne objave
0
Dostopnost