V petek, 24. decembra, je bil organiziran kulturni dan, ki smo ga zaradi epidemije imeli v virtualni obliki, na izbiro smo imeli ogled Tehniškega muzeja Slovenije ali pa Slovenskega etnografskega muzeja.
Odločil sem se, da si bom ogledal razstavo Pozor elektrika v Tehniškem muzeju , po kateri me je vodil gospod Orest Jarha.
Razstava govori o začetkih elektrifikacije, torej o prvih elektrarnah v Sloveniji.
Prva razstavna predmeta sta razdelilna omara in generator, ki sta delovala v elektrarni. Zgradil jo je Jurij Boren in je začela delovati v Jelendolu blizu Tržiča leta 1895, namenjena pa je bila žagi in osvetljavi njegovega dvorca. S tem se je začela elektrifikacija Tržiča. Razdelilna omara je delovala do petdesetih let prejšnjega stoletja, do obnovitve elektrarne, od takrat pa je v muzeju.
Elektrarna je delovala tudi v objektu, ki ga je dal postaviti veleposestnik iz Bistre Franc Galle na mestu takrat porušenega mlina za potrebe parne žage. Proizvajala je enosmerni tok z močjo 110 kW, ki je poleg žage poganjal manjše gospodinjske stroje in zagotavljal razsvetljavo na posestvu.
Po drugi svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in po ustanovitvi tehniškega muzeja v bližnjem gradu Bistra so ga začeli urejati kot muzejski eksponat. Leta 1959 je bil generator predelan za proizvodnjo izmeničnega toka in leta 1991 zamenjan z novim, ki zdaj proizvaja približno 20–25 kW. Za neprekinjeno delovanje je bil zaslužen zlasti domačin Josip Novak, sprva pri Galletu zaposlen za vzdrževanje parnih kotlov, ki je od starejšega brata prevzel tudi skrb za elektrarno. Leta 1953 se je zaposlil v novoustanovljenem tehniškem muzeju kot restavrator in oskrbnik elektrarne, kjer je delal do svoje upokojitve leta 1978, bil pa je odgovoren tudi za tehnično izvedbo najobsežnejše prenove v začetku šestdesetih let.
Na novega leta dan 1898 je zagorela električna luč tudi v Ljubljani, elektriko je dobavljala javna elektrarna. Ker je bila elektrarna podnevi slabo izkoriščena, so mestne oblasti leta 1901 zgradile tramvaj.
Luka Cerar, 4. u
