| Prispevki

 

V petek, 6. 11. 2015, so si dijakinje 1. K, 1. IO in 3. K z učiteljicami Majdo Grašič, Alojzijo Skubic, Andrejo Godec, Ireno Modic – Čož in Karmen Klobasa v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani ogledale zanimivo razstavo o modi. V osrednjem razstavnem prostoru smo se seznanile z začetki italijanskega modnega sloga v petdesetih letih 20. stoletja in pogledale, kako se je moda spreminjala vse do devetdesetih let 20. stoletja. Na razstavi so se ozrli tudi v preteklost slovenske oblačilne kulture, pokazali pa so tudi oblačila sodobnih slovenskih modnih oblikovalk. Razstavljene so kreacije Mateje Benedetti, Urške Drofenik, Maje Ferme, Maje Štamol Droljc in Svetlane Visintin. V Sloveniji je kar nekaj samostojnih modnih oblikovalcev, ki ustvarjajo v svojih studiih in so prisotni na sejmih in tednih mode. Žal pa oblačila slovenskih ustvarjalcev ostajajo na ravni unikatne proizvodnje in ne doživljajo serijske proizvodnje.

maja_ferme_moda v gibanju

Večerna obleka Maje Ferme, puder roza svila, Swarovski kristali, ročna vezenina Mednarodni festival vezenja, Velenje , 2014.

drofenik_moda v gibanju

Srebrna večerna obleka Urške Drofenik, idrijska čipka, Swarovski aplikacije; Ljubljana, 2007. Nosila jo je miss Avstrije Christine Reiler za izbor miss sveta 2007.

visintin_moda v gibanju

Večerna modra obleka Svetlane Visintin, taft; Ljubljana, 2014. Nosila jo je Tinkara Kovač na tekmovanju za Eurosong.  

Utrinki slovenske mode so na razstavi posvečeni modnim praksam in njihovim stalnim premikom v prostoru in času, ki se odvrtijo na videu. Gre za podobo dinamike slovenske mode in njenih značilnosti od poznih petdesetih oziroma šestdesetih let naprej. Tekstilna industrija je veljala za prvo slovensko industrijsko panogo. Že v obdobju med svetovnima vojnama se je začela tudi v slovenskih trgovinah pojavljati prva tovarniška konfekcija. V času po drugi svetovni vojni pa je postala tekstilna industrija vodilna gospodarska panoga v državi. Svoj položaj  je ohranila vse do sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Pred štiridesetimi leti se je pisalo zlato obdobje slovenske tekstilne industrije. Pravi razcvet je vladal vse do osemdesetih let 20. stoletja. Potem pa so številne slovenske paradne tekstilne znamke začele izginjati: Elkroj, Gorenjska oblačila, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Tekstilindus, Labod, Rašica, Toper, Jutranjka, Ideal, Beti, Almira, Angor itd.

Italijanski slog 1951–1990 prikazuje kulturo Italije v času njene izjemne modne kreativnosti. Predstavljena je kolekcija ženskih večernih oblek visoke mode in oblačil prêt-à-porter dvajsetih italijanskih vodilnih oblikovalcev, prestižnih ateljejev in modnih hiš iz obsežne zbirke mode, ki je v lasti Fundacije Sartirana Arte. Ustvarili so jih oblikovalci Sorelle Fontana, Emilio Schuberth, Roberto Capucci, Valentino, Irene Galitzine, Emilio Pucci in še mnogi drugi, ki so dali pečat identiteti italijanske mode in s tem prispevali k današnji podobi Italije v svetu. Italijanska moda je vplivala na modne smernice po vsem svetu.

vrtinec_moda v gibanju 

Vrtinec italijanskih modnih kreacij: Italijanski slog 1951–1990.  Modne kreacije so iz dragocenih tkanin, izbranih barv, izjemno kakovostne izdelave, okrašene z vezeninami in kristali. So plod nadarjenosti, izkušenosti in spretnosti šivilj in vezilj, ki so znale upoštevati bogato izročilo šiviljske  obrti.

40_modnih_moda v gibanju

40 modnih kreacij na obešalnikih predstavlja bogat izbor primerkov prêt–à porter oz. konfekcijskih oblačil, ki so preplavila svet in Italijo postavila v sam vrh modne industrije. Od konca 60. let naprej v Italiji italijanski modni oblikovalci začenjajo načrtovati celostne kolekcije za različna podjetja.

paris_moda v gibanju

Do začetka 2. svetovne vojne je bilo edino modno stičišče sveta Pariz, v katerem so dvakrat letno, februarja in avgusta, na modnih revijah predstavljali nove kolekcije oblačil. Leta 1951 pa se zgodi zloglasna prelomnica, v bitko za modno prestolnico vstopi Italija. Od takrat naprej Francija in Italija neprestano bijeta bitko za modno velesilo. Rodi se italijanska moda, katere oče je Giovanni Battista Giorgini. Na prvi modni reviji sodeluje 13 italijanskih modnih hiš, na kateri predstavijo 180 oblek. Na drugi modni reviji, ki je bila julija istega leta, je sodelovalo že 15 italijanskih modnih hiš, ki so predstavile 700 oblek. Američani so bili navdušeni! Število kupcev je tako vsako leto naraščalo, v letu 1951 so izvozili 200 milijonov ženskih oblačil, leta 1958 pa 2 milijardi. Italija postane neutrudna, izjemna, navdihujoča modna prestolnica.

V 50. in 60. letih 20. stoletja se tako rodi prepoznavni slog Made in Italy – sinonim za okus. Ta je drugačen od pariškega, je eleganten, sentimentalen, ravno prav drzen in dekorativen.

 

 

 

Besedilo in foto: Karmen Klobasa

 

Sorodne objave

Vaše mnenje

0