PRAGA, DRUGI “SOCIALNI” DEL

Pot v Prago
smo pričeli ob enajstih zvečer izpred šole. Pogovori o raznih šolskih in
izvenšolskih dejavnostih so nas držali pokonci nekje do Jesenic, kjer smo
naredili prvi postanek. Kramljanje je po ponovnem vžigu avtobusa zamenjala
tišina, še tisti “bolj živi” so nagnili glavo in zaspali. Preden smo
prišli do češke meje, so bile oči že odprte in usmerjene v čudovito pokrajino. Vodnica
nam je predstavila zgodovino Češke, povedala nekaj o njihovi kulturi in načinu
življenja, s prihodom v Prago pa tudi nekaj informacij o naši poti ter
lokacijah, ki si jih bomo ogledali.

Najprej smo
odšli do hotela, se prebili do recepcije, dobili ključe sob in se v njih udobno
namestili. Pregledali smo sobe, nato odšli do samopostrežne restavracije, kjer
smo se zaradi okusnih jedi zadržali zelo dolgo.

Prosti čas
smo izkoristili tako, kot smo najbolje znali. Nekateri so raziskovali okolico
hotela, drugi so se le pogovarjali s profesorji.

Naslednji
dan smo bili po zajtrku ponovno deležni kulturnega izobraževanja. Spomnili smo
se tudi na najbližje in jim kupili spominek. Mnogi so ga kupili tudi zase.

Na poti
nazaj smo naredili kratek povzetek vsega, kar smo doživeli, imeli kviz o
zgodovini Češke in njeni kulturi. Prvi dve mesti sta pripadli 4. z, tretje
mesto pa 2. o. Če bi radi preverili svoje znanje o Češki, je tu nekaj vprašanj:

Koliko
prebivalcev ima Praga?

Kako velika
je Češka?

Koliko
mostov prečka reko Vltavo?

Kdo je najbolj
znan češki skladatelj?

Naštejte najbolj
znana češka piva.

Moj sošolec,
zborist, nam je zapel pesem Toneta Kozlevčarja in nas spomnil, da je povsod
lepo, a doma najlepše. Spodaj vidite fotografijo, ki je nastala po povzetku
ekskurzije, ko smo vsi potrebovali že nekaj počitka.

Jure Stražiščar, 4. Z