| Prispevki
 

   6. septembra 2013
smo si v okviru šolskih dejavnosti ogledali razstavo Leonarda da Vincija na
Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Priznam, da sem tega znanstvenika, umetnika
in inovatorja poznal le po dveh njegovih delih, in sicer po Moni Lizi in človeku,
predstavljenem v krožnici (razmerje človeškega telesa po Vitruviju.)
 
   Ko smo
se zbrali pred vhodom, sem vedel, da lahko od razstave pričakujem veliko več
kot le ti njegovi deli. In res, že ob vstopu v prvi prostor s patenti sem za
trenutek obstal. Kar težko je verjeti, da lahko človek v 67 letih svojega življenja
izdela toliko patentov in umetnin, predvsem pa s takšno natančnostjo. Bil je
perfekcionist. Ena izmed misli, ki mi je ostala delno v spominu in morda zato
ne bo natančno zapisana tako, kot sem jo prebral na razstavi, je: 
Opravičujem se Bogu in ljudem, da nisem
naredil stvari tako dobre, da bi bile popolne.
   
   Pri
njegovih skicah sem opazil izjemno natančnost črt, ki se je najbolj pokazala
pri njegovem najslavnejšem delu, sliki Mona Liza. Izbira kakovostnih barv,
platna, natančno risanje so bile odlike, ki so to umetnino naredile tako
posebno in unikatno. A bolj kot slikarstvo me je navdušilo njegovo tehnično
udejstvovanje. Njegov patent, kroglični ležaj s tremi kroglami in ne štirimi,
da je trenje manjše, se mi je zdel zelo zanimiv. Ko sem si ogledoval ta izum,
sem pomislil, da bi v današnjem času patent lahko se dodatno izpopolnili. Seveda
so v 500 letih naredili mnogo izboljšav, če ne drugje pri izbiri materialov,
vendar sem jaz razmišljal o izboljšavi, ki bi temeljila na principu
izkoriščanja energije, ki jo ležaji proizvedejo. To je v tem stoletju vse
pogostejša praksa, saj to počnejo že v proizvodnji, pri amortizerjih in drugih
elementih. 
   Po
ogledu razstave sem ugotovil, da je bil Leonardo zelo navdušen nad letalstvom.
Izjemo veliko željo je imel, da bi ljudje leteli. To je želel doseči s
posnemanjem ptic. Nekateri izumi na tem področju so mu uspeli bolj, drugi manj.
Čeprav pa so izumi, ki za tisti čas niso bili uporabni oziroma jih niso znali
izkoristiti, danes uporabni. Opazil sem tudi, da je bil velik navdušenec
vojske. Skoraj polovico njegovih del sestavljajo patenti, kako kaj uničiti,
ubiti, onesposobiti, se kam prebiti ali pa uiti iz kakšne nevarne situacije. Na
to temo je izdelal topove, različne vrste mitraljezov, premične mostove,
podmornico itd. Če bi v času njegovega življenja vojska imela vso to tehnologijo,
bi zavladala Evropi in morda celemu svetu. 
   
  
    Navduševal
ga je tudi ustroj človeškega telesa, zato se je ukvarjal s patologijo. V svojem
življenju je seciral več kot 30 trupel. To je bilo takrat prepovedano, zato je
seciranja opravljal v tajnosti in z velikim zanosom. Čeprav je pri delu hitel,
so slike človeka narejene popolno. Narisane so vse podrobnosti človeškega
telesa. Seciral je vse starostne skupine ljudi. Vsaka njegova skica je zato
unikatna in narejena tako dobro, da bi se študenti medicine lahko še danes učili
iz njih.
   Ukvarjal
seje tudi z glasbo. Videl sem tri njegove instrumente. Naredil je prenosni
klavir, bobne, ki so bili izdelani kot nekakšna samokolnica, in dvojno flavto,
narejeno izključno za poroko njegovega svaka. 
    Nad
razstavo sem bil več kot navdušen. Predvsem me je navdušilo dejstvo, da si ogledujem
izdelke enega samega človeka, ki je živel pred 500 leti, danes pa uporabljamo
prav takšne izdelke, le bolj izpopolnjene. Razstavo priporočam vsakemu, ki ga
umetnost, medicina ali pa tehnika vsaj malo zanimajo.
 
Martin Mrlak, 5. Z
Sorodne objave

Vaše mnenje

0