OBISKALI SMO RAZSTAVO TITO – OBRAZ JUGOSLAVIJE

Zgodovino lahko
preziramo, je ne priznavamo, si jo razlagamo preveč dobesedno ali pa preprosto
sovražimo. Ne moremo pa je spremeniti. Zgodovina je naša najboljša učiteljica,
ki jo velikokrat spregledamo ali pa se je preveč oklepamo. To je bil glavni
razlog, zakaj smo si dijaki 4. Z ogledali razstavo Tito – obraz Jugoslavije.
Razstava se osredotoča na njegovo življenje in se ne poglablja v njegovo
prepričanje, ideologijo oz. režim, kar se mi zdi pravilno. 

Vsa pričanja o
njegovem življenju ali pa o njegovih najbolj odmevnih dejanj so bila nazorno
prikazana z besedami ljudi, ki so preživeli veliko časa v njegovi bližini, prav
tako s fotografijami z njegovih potovanj, raznih prireditev, ogledamo pa si lahko
tudi vse umetniške upodobitve Tita. Razstavo povezujejo in zaokrožajo različni
eksponati, npr. njegov pribor, uniforma, vozila, celo vozila, ki so ga
spremljala. 

Sam menim, da v
človeku lahko vedno vidiš dve plati, dobro in slabo. Tito ni izjema, tudi če upoštevamo
takratni režim v Jugoslaviji. Večkrat sem slišal, da smo zaradi razkošnega
življenja v času Jugoslavije danes prikrajšani. Poleg vseh drugih teorij ali
dejstev je ta teorija najbolj odmevna. Sedanjega življenja nam ne narekuje
preteklost, prav tako kot nam ne narekuje prihodnosti. Želje po boljšem
življenju nam ne more krojiti nihče, pa naj bodo to posledice režima ali pa
današnji politični ukrepi. Skratka, vprašanje, ki si ga naj bi zastavili, je:
Kako naj nam zgodovina služi ne kot ovira, ampak kot motivacija, kot pot do
cilja, ki si ga zastavi vsak posameznik?

“Življenje,
ki ga živi to betežno telo zunaj pod glasnim soncem, je le medel odsvit, le
motna prispodoba onega drugega življenja, ki je zaklenjeno v tebi in v meni.”
Ivan Cankar

Jure Stražiščar 4. Z