| Prispevki

Svetovni dan učiteljev bomo letos 5. oktobra praznovali že 25. leto zapored. Odločitev o 5. oktobru kot svetovnem prazniku vzgojiteljev in učiteljev je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, obeležujemo pa ga od leta 1994 naprej.

Petega oktobra leta 1966 so namreč na posebni medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejeli Priporočila o položaju učiteljev, ki jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj vzgojiteljem in učiteljem ter njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih.

Globalna tema letošnjega praznika je  pravica do izobraževanja, zato je tudi geslo temu primerno: Pravica do izobraževanja pomeni pravico do kakovostnega in ustrezno usposobljenega učitelja.

Letos mineva tudi 70 let od sprejema Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah (1948), med katerimi je izobraževanje prepoznano kot ena temeljnih pravic. Kljub temu Združeni narodi v dokumentu Ukradena prihodnost  poročajo, da danes 303 milijoni otrok po svetu ne hodijo v šolo, med njimi pa jih več kot tretjina živi na vojnih območjih ali v državah, ki so jih prizadele naravne katastrofe.

Učitelji so tisti, ki otrokom in mladini omogočajo visokokakovostno izobraževanje. Mednarodna skupnost se je obvezala, da bodo »vzgojitelji in učitelji opolnomočeni, kakovostno izobraženi in ustrezno strokovno usposobljeni, motivirani ter z vso potrebno podporo, ki obsega ustrezne finančne vire ter zmogljiv in učinkovito voden izobraževalni sistem.«

Učiteljski poklic pa še zdaleč ni med najbolj cenjenimi. Plače in delovni pogoji vzgojiteljev in učiteljev v večini držav niso primerljivi s prejemki in pogoji dela poklicev, ki so primerljivo zahtevni in s podobno stopnjo izobrazbe. Delovne obremenitve se povečujejo, pogoji dela se slabšajo, zaposlitve vzgojiteljev in učiteljev pa so vse pogosteje prekarne.

Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih družbeni pomen in ugled izobraževanja  zmanjšujeta – stroka je marginalizirana, vzgojitelji, učitelji in šolstvo kot celota so vse prepogosto obravnavani zgolj kot strošek.

Ob tem pa ni mogoče spregledati, da se slovenski izobraževalni sistem prav po zaslugi učiteljstva uvršča med najboljše v svetovnem merilu, kar naši otroci in mladostniki potrjujejo tudi z odličnimi dosežki v mednarodnih raziskavah znanja, kot sta TIMSS in PISA.

V mozaik teh uspehov pa vsak dan prispevamo tudi zaposleni na naši šoli skupaj z dijaki in dijakinjami.

Vsem učiteljicam in učiteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem želimo lep praznik!

 

Liljana Kranjc Tekavec

 

Viri: spletna stran SVIZ

Sorodne objave
0
Dostopnost