| Prispevki

 

Prvomajske počitnice svoj vrh dosežejo z začetkom maja, ko zvečer zagorijo kresovi, naslednje jutro pa zadonijo pihala in trobila. Že različnost teh ritualov nam pove, da imamo opravka s kompleksnim praznovanjem, ki je tudi že zelo staro.

Konec aprila in začetek maja so namreč praznovali že stari Rimljani. V srednjem veku so v tem obdobju leta prvič zagoreli kresovi, takrat še povezani s čaščenjem sonca in ognja. Praznik dela pa izvira iz konca 19. stoletja, ko so se delavci industrijskih obratov krčevito borili za pravice do zglednega življenja in človeško dostojanstvo.

Ti spopadi delavcev s takratno oblastjo in lastniki obratov, v katerih so prvi opravljali težko, večkrat tudi smrtonosno delo, so imeli velik vpliv na zakone, ki danes urejajo delovna razmerja tudi pri nas. Sam praznik dela ima svoj izvor v ameriškem delavskem gibanju, ki se je v desetletjih pred 19. stoletjem borilo za 8-urni delavnik (ta je bil do tedaj redko krajši od 12 ur).

Prvomajska stavka delavcev po celotnih ZDA, policijsko nasilje in bombni napad anarhistov med delavsko stavko v Chicagu so leta 1886 postavili temelje mednarodnemu praznovanju delavstva, to prvomajsko praznovanje pa je leta 1948 postalo uzakonjeno tudi na naših tleh.

Od borbe za 8-urni delavnik do danes je minilo že 130 let. Čas, v katerem na trg dela vstopajo dijakinje in dijaki naše šole, napoveduje številne spremembe na področju dela. Epidemija koronavirusa je idealizirala delo od doma. V svetu že nekaj let odzvanja ideja univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi lahko pomenil možnost zglednega življenja tudi za brezposelne. V državah zahodno in severno od nas se kar vrstijo poizkusi uvajanja 4-dnevnega in 6-urnega delavnika. Slej ko prej bodo te spremembe dosegle tudi nas.

Ob praznovanju dela in delavcev želimo, da bi novosti na področju dela delavcem dvignile kvaliteto življenja, jim omogočile boljše odnose na delovnem mestu in v zasebnem življenju, olajšale socialne stiske, spodbujale k solidarnosti, delo za preživetje pa spremenile v delo, ki osmišlja in nudi notranje zadovoljstvo vsem ljudem. Vesel 1. maj!

 

Miha Černe

Sorodne objave
0
Dostopnost