Varni na spletu – kako zaščititi mladostnike pred nevarnostmi digitalnega sveta?
Na Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana smo 3. novembra 2026 organizirali predavanje za starše z naslovom Varni na spletu. Gostili smo gospo Urško Valentič iz Arnesa, ki je starše seznanila s številnimi nevarnostmi, ki na mladostnike prežijo v digitalnem okolju, predvsem pri uporabi družbenih omrežij, komunikacijskih aplikacij in drugih spletnih platform.
Pametni telefoni, družbena omrežja in različne aplikacije so postali nepogrešljiv del vsakdanjega življenja mladostnikov. Prek njih se povezujejo s prijatelji, spoznavajo nove ljudi, iščejo informacije, se zabavajo in izražajo svojo ustvarjalnost. Toda za možnostmi, ki jih ponuja digitalni svet, se skrivajo tudi številne pasti, ki jih mladi pogosto ne prepoznajo pravočasno.
Predavanje je osvetlilo različne oblike spletnih zlorab in prevar, s katerimi se lahko srečajo mladi.
Od lažnih sporočil do kraje osebnih podatkov
Ena izmed pogostih nevarnosti je t. i. phishing oziroma spletno ribarjenje. Gre za poskuse goljufov, da bi z lažnimi sporočili, povezavami ali spletnimi stranmi pridobili osebne podatke, gesla in dostop do uporabniških računov.
Takšna sporočila so lahko videti povsem verodostojna. Lahko se predstavljajo kot obvestila znanih podjetij, spletnih trgovin, dostavnih služb ali celo prijateljev. Mladi lahko zaradi nepremišljenega klika na povezavo izgubijo dostop do svojih računov, osebnih podatkov ali fotografij.
Ko se spletno poznanstvo spremeni v izsiljevanje
Posebej zaskrbljujoče je izsiljevanje z intimnimi fotografijami in posnetki, znano tudi kot sextortion.
Storilci pogosto uporabljajo lažne profile in se predstavljajo kot vrstniki ali privlačne osebe. Z mladostnikom vzpostavijo stik, pridobijo njegovo zaupanje in ga postopoma pripravijo do pošiljanja intimnih fotografij ali snemanja pred spletno kamero. Ko fotografije ali posnetke pridobijo, se začne izsiljevanje. Žrtvi grozijo z objavo vsebin, njihovim pošiljanjem prijateljem in družini ter zahtevajo denar ali dodatne intimne posnetke.
Mladostniki se ob tem pogosto znajdejo v hudi stiski, prestrašeni in prepričani, da so za nastalo situacijo krivi sami. Zato je izjemno pomembno, da vedo, da lahko vedno poiščejo pomoč in da za izsiljevanje niso odgovorni sami.
Spletno nasilje, lažni profili in zloraba fotografij
Nevarnosti se ne končajo pri finančnih prevarah in izsiljevanju. Med mladimi so prisotne tudi različne oblike spletnega nasilja, širjenja zasebnih fotografij brez dovoljenja, lažnega predstavljanja in nadlegovanja.
Posebno pozornost zahtevajo tudi možnosti zlorabe umetne inteligence. V času njenega hitrega razvoja postaja lažno predstavljanje na spletu vse bolj prepričljivo in ga je vse težje prepoznati. Z uporabo umetne inteligence je mogoče ustvarjati lažne fotografije, videoposnetke in celo posnemati glasove resničnih oseb. Storilci se lahko tako predstavljajo kot nekdo drug, ustvarjajo navidezno pristne pogovore ali izdelujejo lažne intimne posnetke, ki lahko posamezniku povzročijo hude osebne in socialne posledice.
Prav zato je danes še pomembneje, da mladostniki razvijajo kritično presojo, ne zaupajo slepo vsebinam, ki jih vidijo na spletu, in se zavedajo, da tudi fotografija, videoposnetek ali glasovno sporočilo niso nujno dokaz, da je nekaj resnično.
Kako lahko starši pomagamo?
Pomembno sporočilo predavanja je, da mladostnikov pred vsemi nevarnostmi ne moremo zaščititi zgolj s prepovedmi ali nadzorom uporabe telefona. Potrebujejo predvsem znanje, kritično presojo in zavedanje, da na spletu ne moremo vedno vedeti, kdo se skriva na drugi strani zaslona.
Starši lahko veliko naredimo z odprtim pogovorom, zanimanjem za digitalni svet svojih otrok in skupnim spoznavanjem aplikacij, ki jih uporabljajo. Pomembno je, da jih spodbujamo k previdnosti pri sprejemanju neznanih stikov, deljenju osebnih podatkov in fotografij ter uporabi močnih gesel in dodatnih varnostnih nastavitev.
Predvsem pa morajo mladostniki vedeti, da se lahko na nas obrnejo tudi takrat, ko naredijo napako, nekomu pošljejo fotografijo ali postanejo žrtev izsiljevanja. Strah pred kaznijo, očitki ali sramotenjem jih namreč lahko odvrne od iskanja pomoči.
Internet je del odraščanja današnjih mladostnikov in pomembno je, da jih na njegovo varno uporabo pripravimo. Ne moremo biti vedno ob njih, ko uporabljajo telefon, lahko pa poskrbimo, da bodo znali prepoznati nevarnosti, se nanje ustrezno odzvati in vedeli, kam se obrniti po pomoč.
Zahvaljujemo se gospe Urški Valentič za poučno in aktualno predavanje ter vsem staršem, ki so se udeležili srečanja in s tem pokazali zanimanje za varnost svojih otrok v digitalnem okolju.
KAM PO POMOČ, ČE SE ZGODI SPLETNA ZLORABA?
Če se mladostnik znajde v težavah na spletu, naj ne ostane sam. Pomembno je, da o dogodku čim prej pove staršem, drugi odrasli osebi, ki ji zaupa, ali šolski svetovalni službi.
V Sloveniji so na voljo tudi naslednje oblike pomoči:
- Safe.si – Točka osveščanja o varni rabi interneta – nasveti za varno uporabo interneta, družbenih omrežij in mobilnih naprav.
- TOM telefon – 116 111 – brezplačna in zaupna pomoč otrokom in mladostnikom. Na voljo je tudi spletni klepet na E-TOM.
- Spletno oko – anonimna prijava nezakonitih spletnih vsebin, zlasti posnetkov spolnih zlorab otrok.
- Logout – Center pomoči pri prekomerni rabi interneta – strokovna pomoč mladostnikom in družinam pri težavah, povezanih z uporabo digitalnih tehnologij.
- Varni na internetu – informacije o spletnih prevarah, kraji podatkov in izsiljevanju.
- SI-CERT – nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, ki pomaga pri obravnavi kibernetskih incidentov.
- Policija – 113 – kadar gre za grožnje, izsiljevanje, spolne zlorabe ali sum kaznivega dejanja. Več informacij je na spletni strani Policije.
Pomembno: Če postaneš žrtev spletnega izsiljevanja, ne pošiljaj denarja ali dodatnih fotografij. Shrani sporočila in druge dokaze, prekini komunikacijo z izsiljevalcem in poišči pomoč. Predvsem pa si zapomni: nisi sam in nisi kriv za izsiljevanje.
