Začetek tedna morda ni najljubši vsem, tudi sošolki Kaji in meni se ponedeljek ni zdel najboljši dan, dokler nisva izvedeli, da bova šli na nagradni izlet v Belgijo.
V tistem trenutku so se začeli pogovori in priprave za izlet, na katerega sva se skupaj s 16 drugimi dijakinjami in dijaki SIC Ljubljana pod vodstvom profesoric Mojce Drobič in Vesne Planinc odpravili v sredo, 18. 5., v večernih urah.
Sledila je nočna vožnja do Bruslja, namestitev v hostlu, nato pa sprehod do Evropskega parlamenta.
Belgija spada med manjše evropske države, hkrati pa med najgosteje naseljene in bogatejše. Zaradi svoje ugodne lege se je že od srednjega veka razvijala v trgovsko in industrijsko deželo. Opazili smo lahko, da smo v zelo urbanem okolju, vendar so kljub temu ljudje sproščeni in umirjeni, nihče ne trobi, kljub zastojem v prometu ali pešcem, ki prečkajo cesto na neprimernem mestu, navajeni so turistov, radi se pogovarjajo z njimi, tako nam je eden izmed delavcev v hostlu zaupal svojo življenjsko zgodbo, kaj ga je pripeljalo v Bruselj.
Pri prihodu v Bruselj smo bili nad mestom navdušeni, saj ima mnogo zgodovinskih, kulturnih in arhitekturnih biserov. Bruselj je mesto v Belgiji, uradno se država imenuje Kraljevina Belgija in leži v severozahodni Evropi. Na severu meji na Severno morje in Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugu pa na Luksemburg in Francijo. Obsega 30.538 km² in ima okrog 10,5 milijona prebivalcev. Je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije s številnimi institucijami, ki so potrebne za njeno nemoteno delovanje. Skupaj s svojima sosedama, Nizozemsko in Luksemburgom, sestavlja Beneluks. Zaradi lege, skozi državo teče pomembna evropska jezikovna meja, sta se v državi oblikovali dve pomembni jezikovni skupini. V Flandriji ljudje večinoma govorijo nizozemsko, v Valoniji pa večinoma francosko. Obstaja pa še manjša skupina nemško govorečih prebivalcev.
Ogled Evropskega parlamenta je pustil poseben vtis, izvedeli smo, kako poteka delo evropskih poslancev in kako zakonodaja, sprejeta v parlamentu, vpliva na vsakdanje življenje državljanov EU. Predstavitev je potekala v slovenskem jeziku, saj nam je parlament predstavil slovenski uslužbenec, ki je v Bruselj prišel pred 17 leti.
V Bruslju smo si ogledali še druge znamenitosti:
- Ob Rue de l’Etuve je najbolj turistično oblegana znamenitost Bruslja –Manneken Pis. Čeprav naj bi stal že leta 1388, ni veliko znanega o izvoru figure mladeniča, ki urinira in za katerega meščani pravijo, da je “najstarejši bruseljski državljan”. O kipu krožijo različne legende: vodnjak naj bi bil spomenik pogumnemu otroku, ki je preprečil požar, ali pa spomin na sina štetja, ki je med udeležbo v procesiji podlegel nagonu in začel urinirati. Sedanji kip je leta 1619 naredil Jérôme Duquesnoy the Elder in je bil večkrat ukraden, čeprav so ga vedno našli. Med večjimi praznovanji, prireditvami in festivali fantka oblečejo v različne kostume.
- Čudovita je kraljevska palača (Palais Royal), ki jo belgijska kraljevska družina uporablja kot uradno rezidenco.
- Atomij je 102 metra visoka jeklena in aluminijasta konstrukcija, ki jo je oblikoval arhitekt André Waterkeyn za svetovno razstavo leta 1958.
Po malce napornem, a prijetnem dnevu smo odšli v hostel. Naslednji dan smo se odpravili domov. Ustavili smo se še v Franciji, v mestu Strasbourg. Mesto leži v severovzhodnem delu Francije na levem bregu reke Ren tik ob nemško-francoski meji.
V Strasbourgu smo si ogledali stolnico Notre-Dame. Victor Hugo jo je opisal kot “ogromno in občutljivo čudo”, imel je prav, danes je šesta najvišja cerkev na svetu, zato je videti, kot da se vije med oblaki, pravi čudež ali chef-d’oeuvre (mojstrovina).
Vse, kar je lepo, kratko traja, tako se je tudi naša pustolovščina hitro zaključila in pripeljali smo se domov.
V zaključku želim posebej omeniti vse dijakinje, dijake in profesorici, ki so poskrbeli za dobro družbo, smeh ter zanimive pogovore, lepo jih je bilo spoznati in vesela sem, da sem bila tudi jaz del tako lepe izkušnje.
Ajša Babača, 4. r
